Kmečki Turizem

Kraški teran

Kraški terán je svetovno znano kakovostno rdeče vino. Pridelujejo ga na Krasu iz trte refošk (imenuje se tudi teranovka).

Zaradi kraške prstí dobi značilen okus, v primerjavi z drugimi vini pa vsebuje velik odstotek mlečne kisline. Po nekaterih raziskavah deluje kraški teran zdravilno za človeški organizem, kot antioksidant, kot sredstvo za zaviranje slabokrvnosti (vsebuje veliko železa), kot sredstvo za zaviranje arterioskleroze in sredstvo za zniževanje LDL holesterola v krvi (v barvilu).

Domovina kraškega terana, vina kraškega vinorodnega okoliša, leži med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino z nadmorsko višino okoli 300 m, ostrejšo klimo, ter terro rosso, bogato s silikati in železom. Vse to se odraža v polnosti, kislini in visokem ekstraktu kraškega terana. Je visoko kvalitetno suho vino, karminasto rdeče barve z veliko vsebnostjo mlečne kisline, ki je proizvod jabolčno mlečnega vrenja, ter z nizko stopnjo alkohola.

Njegove odlike se kažejo tudi v izrazitem sadnem okusu, ki spominja na maline ali ribez, ter v visokem ekstraktu, polnosti in harmoniji. Zdravniki ga priporočajo bolnikom s premalo kisline, slabokrvnim in rekonvalescentom. Kislina blagodejno vpliva na prebavila in pospešuje tek. Postreže se ga h gurmanskim jedem, mesu na žaru, pršutu, divjačini in pikantnim sirom.

Teran je vino, ki se praviloma ne stara in ga je najbolje uporabljati v tekočem letu od proizvodnje dalje. Iz njega ponekod izdelujejo tudi teranov liker.

Štanjel

Štanjel je slikovito kraško naselje, ki je terasasto razporejeno proti vrhu 363 m visokega griča Turn.

Značilnost naselja so ozke ulice s kamnitimi hišami, ki vsebujejo raznolike kamnoseške izdelke : kamnite žlebove, vhodni portali, vodnjaki... Štanjel je bil zaradi svoje prometne in strateške lege pomemben že v mlajši železne dobi. Največji razcvet je kraj doživel v romanski dobi in se takrat pričel širiti proti vrhu Turna navzgor.

V 11-12. stoletju je bil grič na novo utrjen - še danes so vidni ostanki stolpa na vrhu Turna. Konec 15. stoletja (do srede 16. stoletja), v času turških vpadov, je bilo celotno naselje utrjeno z obzidjem.

Današnjo podobo daje kraju cerkev sv. Danijela s svojim značilnim zvonikom in renesančno baročni grad. Zanamenitost je tudi Ferrarijev vrt, ki ga je načrtoval arhitekt Maks Fabiani.

Lipica

Lipica je naselje v občini Sežana in pomembno konjeniško središče na kraški planoti ob cesti Sežana-mejni prehod Lipica. Osrednja znamenitost Lipice je kobilarna, kjer gojijo svetovno znane konje - lipicance.

Kobilarno je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel leta 1580.

Konjeniško-turistični center Lipica ima tu velike travnate pašne površine, kobilarno, pokrito jahalnico in igrišče za golf.

V Lipici je tudi galerija Avgusta Černigoja, slovenskega slikarja in konstruktivista. V galeriji je zbranih preko 1400 njegovih del, približno 400 pa je postavljenih na ogled.

Turkova trta

Na Turkovi domačiji v Šepuljah raste preko 215 let stara refoškova trta, po domače teranovka - Vrjetno je najstarejša trta na Krasu.

Strokovnjaki Biotehniške fakultete so leta 1972 ugotavljali starost te trte in ji določili okrog 180 let . Takratni gospodar in velik vinogradnik Tone Turk, kateri je obiskoval tudi slovito vinogradniško - sadjarsko šolo v Kloster - Neuburgu v bližini Dunaja je trto zapustil Duši in Anamariji, ki jo zvesto obdelujeta in povezujeta na latnik s kamnito in leseno oporo.

V slovenskem merilu je sorta refošk ena naših najstarejših udomačenih sort z različnimi nazivi: refošk istarski, teran , Refosco del Carso, istrijanac…

V vinorodnem okolišu Kras, kateri obsega 590 ha vinogradov, je z refoškom zasajenih preko sedemdeset odstotkov vinogradov; je pa tudi vodilna sorta v vinorodni deželi Primorska.

Na Krasu , kjer domuje rdeča zemlja »terra rossa« ali jerina, burja in sonce, pridelajo pridni kraševci vsako jesen iz grozdja refošk edinstveno vino TERAN s priznanim tradicionalnim poimenovanjem.

Prav stare trte na Krasu dokazujejo tradicijo in tudi gospodarski pomen vinogradništva in vinarstva. 

Sv. Anton

Naš kraj Šepulje  se  ponaša z eno najstarejših cerkvic daleč naokoli. Cerkvica stoji malo stran od vasi v lepem, mirnem gozdičku. Prvič je bila posvečena leta 1470.V času Turkov so v njej Turki skrivali naropano blago in po odhodu so cerkvico zažgali.

Kasneje so domačini cerkev povečali in sicer prezbiterij, ki nosi letnico 1641. Leta 1731 so spredaj dodali lopo in kasneje še zakristijo, ki je sedaj ni več, ker je zazidana.

 

V 16. stoletju so nastale znamenite freske, ki prikazujejo prihod sv. Treh kraljev v Betlehem, da počastijo Jezusa. Kot pravijo zgodovinarji, naj bi te freske spadale v dobo Hrastoveljskih fresk.

V cerkvi je tudi zelo lep lesen, rezbarjen oltar, pobarvan z zlato barvo. V oltarju stoji kip sv. Antona puščavnika, ki goduje 17. januarja, kateremu je posvečena tudi cerkvica.Cerkev je bila po drugi svetovni vojni opuščena vse do leta 1986, ko smo jo vaščani delno obnovili in usposobili za maševanje.

Leta 1996 pa ob papeževem obisku v Sloveniji smo vaščani (tudi naša družina) s pomočjo, prijateljev in raznih sponzerjev dokončno obnovili cerkev. Tako, da sedaj v njej potekajo večkrat na leto maše pa tudi poroke, saj cerkvica leži v romantični idili.